Država rine dalje in zakaj bi to Potočane moralo zelo zelo skrbeti
"Za prispevek k bornim 4 % celotne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, kar želi država doseči, bodo, če se ne bomo v Loškem Potoku z vsemi močmi uprli, zlahka žrtvovali naš kraj in ga brez oklevanja iz enega najlepših kotičkov Slovenije spremenili v industrijsko cono, za občane brez dodane vrednosti."
1. Država želi povečati proizvodnjo vetrne energije in s tem doseči 4% v celotni proizvodnji energije iz OVE
Proizvodnjo, ki s tremi obstoječimi vetrnicami v naši državi proizvede šest gigavatnih ur letno (GWh), želi država Slovenija do 2030 povečati na 356 GWh. To bi še vedno predstavljalo le slabe štiri odstotke celotne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov https://forbes.n1info.si/posel/obcine-proti-drzava-rine-dalje/. In za teh bornih, nepomembnih 4% proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, so pripravljeni uničiti ogromne površine dragocenih gozdov, travnikov, ogroziti vodne vire, zdravje in počutje ljudi in živali. Za prispevek k tem zanemarljivim 4% celotne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov bodo, če se ne bomo tudi v Loškem Potoku takoj in z vsemi močmi uprli, zlahka žrtvovali tudi naš kraj in ga brez oklevanja iz enega najlepših kotičkov Slovenije spremenili v industrijsko cono.
2. Odpori po Evropi in svetu so vse večji
V Evropi in drugod po svetu je odpor proti vetrnim elektrarnam vedno večji. Dejstva, da je zeleni prehod zabloda, ki uničuje gospodarstva in po nepotrebnem niža standard ljudi, ni več mogoče prikrivati. Politične opcije, ki so nekritično promovirale obnovljive vire energije, izginjajo z vodilnih položajev. Proizvajalci vetrne tehnologije in preprodajalci električne energije, ki jim – zaradi visokih subvencij – vetrne elektrarne še vedno prinašajo velike dobičke, pa v zadnjih zdihljajih zelenega ludizma mrzlično iščejo nove prostore, kamor bi jih lahko postavili.
3. Postavitvam vetrnic se odločno upirajo po vsej Sloveniji, pri tem jih podpirajo župani in občinski sveti
Povsod po Sloveniji se na vse kriplje upirajo postavitvam vetrnih elektrarn, pri tem jih praviloma podpirajo župani in občinski sveti; spoznali so, da mir in zdravje nimata cene, tudi z obljubljenimi milijoni jih ne prepričajo, ne dajo se preplašiti, ne odstopajo od svojih nespremenljivih in dokončnih odločitev, da v njihovih občinah vetrnic ne bo. In tako je tudi prav, nikjer v Sloveniji jih ne bi smeli postavljati, saj so pristojna ministrstva v lastnih študijah in Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ugotovila, da pri nas sploh ni območij brez tveganj za postavitve. Pa vendar, kot so naslovili prispevek na Forbesu: DRŽAVA RINE DALJE.
4. Investitorji in njihovi prisesanci se nočejo odpovedati zaslužkom, zato tudi oni rinejo dalje, zakaj se naše občinsko vodstvo bolj odločno ne zoperstavi?
Dalje pa rinejo tudi investitorji in zaslužkarji z vetrno energijo. Motiv Ivana Benčine, glavnega promotorja vetrne energije v Loškem Potoku, razumem; njega zanima denar. V Loškem Potoku ne živi, čeprav je tukaj že leta in leta lažno stalno prijavljen. Tudi njegova družina od nekdaj živi v Ljubljani in je na Loški Potok nič ne veže. Razumem motiv Tomaža Zvera; tudi njega zanima zgolj denar in se z usodo Loškega Potoka in njegovih prebivalcev ne ukvarja. Razumem motiv Dravskih elektrarn Maribor, ki zasledujejo poslovni interes. Ne razumem pa župana Simona Debeljaka, ne razumem Saša Debeljaka, ne razumem občinskih svetnikov in svetnic; to so pretežno mladi ljudje, ki v Loškem Potoku živijo, Loški Potok je središče njihovih življenjskih interesov, tu imajo družine, otroke, starše, nepremičnine, službe. Predvsem zaradi velikega nasprotovanja prebivalcev bi morali zavzeti bolj odločno stališče proti postavitvi vetrnih elektrarn. Pa tudi zaradi sebe in svojih družin. Ne verjamem, da so vsi tako dobro situirani, da si bodo lahko privoščili nakup ali gradnjo novega doma, če bo bivanje tukaj postalo neznosno, kar se zelo lahko zgodi, še posebej tistim, ki bodo živeli najbližje vetrnim poljem, pa tudi vsem drugim.
5. Največ vetrnic, morda pa tudi vse, ki jih potrebujejo za dosego svojih 4 % skupne energije iz OVE, bodo postavili tja, kjer se ljudje ne bodo upirali, prav lahko, da ravno v Loški Potok – TO BI NAS MORALO POŠTENO SKRBETI
Ob siceršnjem – upravičenem - vsesplošnem slovenskem odporu bodo najkrajšo potegnili tisti, ki se bodo najmanj odločno upirali. Zato se Loškemu Potoku prav lahko zgodi, da bo postal edini poligon vetrnic v Sloveniji. Poleg tega je iz projektov, ki jih bom predstavila v nadaljevanju, jasno, da so nas investitorji in država že uvrstili najvišje na seznam področij, kamor bo najlažje prodreti. Zakaj se bolj odločno ne upremo, smo v Loškem Potoku res bolj pametni kot vsi ostali Slovenci? Prepričana sem, da se premalo zavedamo, da postavitve vetrnih polj v kraju pomenijo takojšnje drastično znižanje cen nepremičnin, trajno degradacijo prostora, ogrožanje zdravja in počutja ljudi in živali, ogrožanje najpomembnejših vodonosnikov pitne vode, uničenje kraja, kakršnega so nam predali dedje in bi ga bili dolžni zapustiti naslednikom. Kaj bomo odgovorili otrokom in vnukom, ki nas bodo spraševali, kako smo lahko to dopustili? Kako lahko pričakujemo, da bodo ostajali v okolju, ki bo uničeno, nezdravo, ničvredno, grdo? Noben denar ne bo mogel nadomestiti škode, ki bo nastala, če nas bodo izrabili za slovenski vetrnični poligon in enega najlepših krajev v Sloveniji in sploh izmaličili v navadno industrijsko cono. Če energetski državni buldožer, ki rine dalje, spustimo v Loški Potok, verjemite - NOBEN VRH, NOBEN LAZ, NOBEN GOZD, NOBENA VAS NE BO VARNA PRED NJIMI!
In kakšen je motiv nasprotnikov postavitve vetrnih elektrarn in tudi moj? Potrebno je narediti vse, da se prepreči katastrofo, ki nam grozi in se je večina prebivalcev, vključno z občinskim vodstvom in občinskim svetom, ki zaradi svoje funkcije nosi še posebej veliko odgovornost, očitno ne zaveda: ohraniti Loški Potok, kjer so naše korenine, dom, zapuščina prednikov, pred uničevalno požrešnostjo posameznikov, ki jim je pohlep uspaval vest in zdravo presojo. Naredili bomo vse, kar zmoremo in znamo, da nas ne bodo izigrali in naredili za največje bedake v Sloveniji.
6. Območja v Loškem Potoku, na katera želijo postaviti vetrne elektrarne (ali so v preteklosti o tem že razmišljali)
Vetrna elektrarna Mali Log
O načrtih za gradnjo vetrne elektrarne v Malem Logu prebivalci Loškega Potoka nismo bili nikoli vprašani ali obveščeni na javni predstavitvi. Občina Loški Potok je plačala vse stroške meritev vetra in pridobivanja gradbenega dovoljenja, nato pa gradbeno dovoljenje brez zahtev za povrnitev nastalih stroškov prenesla za Lesno zadrugo Loški Potok, ta pa na Dravske elektrarne Maribor. Problematiko Lesne zadruge Loške Potok v povezavi z gradnjo vetrne elektrarne Mali Log bom podrobneje predstavila v ločenem prispevku. Očitno pa so pristojne inštitucije projekt ustavile, saj gradnja ni potekala v skladu z gradbenim dovoljenjem.
Vetrno polje Parg v Dragarski dolini
Občinski svet Občine Loški Potok je sprejel sklep in se strinjal, da investitor Dravske elektrarne Maribor na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poda pobudo za umestitev 7 VE z nazivno močjo 10 MW na območje Parga. V povezavi s tem idejnim projektom je med občani Dragarske doline, lastniki nepremičnin v Dragarski dolini, prebivalci sosednje Hrvaške ter drugimi deležniki nastopilo izrazito nasprotovanje glede načrtovane postavitve vetrnega polja, saj Parg spada pod zaščito Nature 2000 in je območje obširnih in visokoizdatnih vodonosnikov. Svoje nestrinjanje so praktično soglasno podprli z zbranimi podpisi, s katerimi zahtevajo ustavitev vseh postopov, ki potekajo ali jih ministrstvo namerava šele začeti v zvezi z namero izgradnje vetrnega polja Parg.
Goli hrib, Priševnica, Grda dolina, Ostričnik in Špičnica – vse pri Malem Logu
Za Slovenijo je Elektroinštitut Milan Vidmar, s sredstvi EU, izdelal Analizo optimalnih območij za uvajanje velikih OVE za proizvodnjo električne energije (https://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/projekt-res-slovenia/), v nadaljevanju »študija RES« in v njej so navedene tudi potencialne lokacije za velika vetrna polja v naši občini. Študija RES generalno sicer ugotavlja, da v Sloveniji sploh ni območij brez tveganj za postavitev velikih vetrnih elektrarn. Stopnja tveganja je opredeljena glede na možnost škodljivih vplivov hrupa (torej oddaljenosti od človeških bivališč), škodljivih vplivov na vode, habitate živali in rastlin, zavarovana območja (npr. Natura, naravne vrednote,…).
V razdelku »Analiza optimalnih območij za razvoj velikih OVE« najdete »Končno poročilo«. Na strani 28 najdemo območja z nižjim tveganjem in čisto na vrhu, že na drugem mestu je umeščeno področje Goli hrib pri Loškem Potoku (za Malim Logom). Prilagam opis in kartografski prikaz s strani 65 v študiji RES.
Glede na to, da v Sloveniji ni območij brez tveganj, so območja z nižjim tveganjem tista, kamor bodo vetrne elektrarne najlažje postavljali. Na Goli hrib za Malim Logom želijo postaviti 6 VETRNIH ELEKTRARN s skupno nazivno močjo 31,80 MW. Tveganje za postavitev med drugim predstavljajo tudi podzemne vode, saj gre za področje ZELO VISOKE RANLJIVOSTI.
Območjem z nižjim tveganjem v študiji RES sledijo območja za uvajanje velikih projektov iz OVE z višjim tveganjem. V tej skupini na strani 33, pod zaporedno številko 3, spet najdemo Loški Potok in sicer območje Priševnice, Grde doline, Ostičnika in Špičnice pri Malem Logu (prilagam opis in kartografski prikaz).
V to področje bi želeli postaviti 10 VETRNIH ELEKTRARN skupne nazivne moči 53 MW. Med oceno tveganja spet najdemo visoko ranljivost glede podzemnih voda, pa srednjo in visoko verjetnost pojavljanja plazov ter dejstvo, da bodo najbližje vetrne elektrarne od naselij oddaljene samo 725 – 915 metrov.
Ostala področja vetrnega potenciala v Loškem Potoku
Prilagamo karto vetrnega potenciala v Loškem Potoku, ki je sicer objavljena na spletni strani občine. Na njej so označena se območja, ki so v preteklosti bila obravnavana kot možna mesta za postavitve vetrnih elektrarn in to kadarkoli lahko spet postanejo.
